SLOVENIJA kot vinorodna dežela

Morda se nam Slovencem zdi, da je Slovenija velika in da pridelamo veliko vina, vendar je realnost daleč stran, saj ima Slovenija le dobrih 16.000 ha zasajenih vinogradov, medtem ko ima samo regija Bordeaux v Franciji posejanih 120.000 ha. In še znotraj teh 16.000 ha ima Slovenija 3 vinorodne dežele – Primorsko, Posavsko in Podravsko regijo. In znotraj teh, imamo še dodatne okoliše, vsaka s svojimi podnebnimi in morfološkimi značilnostmi.

Na vzhodu in jugu države (Podravska in Posavska dežela) prevladujejo bele sorte grozdja, vendar pa je tukaj tudi dom nekaterim avtohtonim slovenskim sortam – modra frankinja naj bi izvirala v Štajerskem okolišu, prav tako ranfol (ali (štajerska) belina), ranina in žametovka. Iz Posavske dežele naj bi izviral rumeni plavec, iz Primorske dežele pa zelen, pinela, vitovska grganja in klarnica.

Štajerska Slovenija je kot največji vinorodni okoliš s svojimi več kot 7.000 ha zanimiv kot okoliš, ki večinoma prevladuje s pridelavo svežih belih, znan pa je tudi po svojih predikatih. V tem okolišu lahko tudi najdemo najstarejšo trto na svetu – žametno črnino na Lentu v Mariboru. Ima kar 4 podokoliše z različnimi tlemi in različnimi mikroklimami in zato tudi pridelujejo različna vina. Samo za informacijo, Štajerski okoliš ima nekaj znanih leg, ki jih strokovnjaki uvršajo med 4% najboljših vinogradniških leg na svetu!

Okoliš Prekmurje leži vzhodno od reke Mure in vinogradniki se vse bolj razvijajo in pridelujejo vse bolj ugledna vina – lep primer je vinska klet Marof.

V deželi Posavja najdemo najmanjši vinorodni okoliš v Sloveniji – Bela krajina (cca 500ha), ki je omejena z Gorjanci, Kočevskim rogom in reko Kolpo, imajo veliko pestrost tal, zato že sosednja vinograda lahko dasta popolnoma različna vina, podnebje se skoraj približa Primorskemu zaradi Gorjancev. Že v 80ih letih prejšnjega stoletja so vinarji iz Bele krajine opozorili nase s pridelavo prvega roseja in ledenega vina.

Okoliš Prekmurje leži vzhodno od reke Mure in vinogradniki se vse bolj razvijajo in pridelujejo vse bolj ugledna vina – lep primer je vinska klet Marof.

V deželi Posavja najdemo najmanjši vinorodni okoliš v Sloveniji – Bela krajina (cca 500ha), ki je omejena z Gorjanci, Kočevskim rogom in reko Kolpo, imajo veliko pestrost tal, zato že sosednja vinograda lahko dasta popolnoma različna vina, podnebje se skoraj približa Primorskemu zaradi Gorjancev. Že v 80ih letih prejšnjega stoletja so vinarji iz Bele krajine opozorili nase s pridelavo prvega roseja in ledenega vina.

Okoliš Bizeljsko-Sremič je danes poznan predvsem po pridelavi penečih vin in po predikatih.

Okoliš Dolenjska ima zaradi potokov, ki tečejo po dolinah med griči na katerih so vinogradi svojevrstno mikroklimo, ki ustvarjajo idealne razmere za pridelavo vina. Najbolj temeljno podobo pa krajini daje reka Krka, je pa tudi dežela cvička. Prav tako pa se najde tudi veliko pridelovalcev penečih vin.

Primorska dežela je verjetno najbolj poznana slovenskemu pivcu vina predvsem zaradi Goriških Brd. Podnebje imajo zelo ugodno, saj so zime mile, poletja pa vroča in ne presuha – skoraj mediteransko. Trta uspeva tudi do višine 600m nad morjem. Najbolj značilna sorta v Brdih je rebula.

Vipavska dolina je »stisnjena« med Kraško in Trnovsko planoto ter na vzhodu s planoto Nanosa. Njihova značilnost je burja, ki pa običajno trtam ne škoduje. Ima tudi največ avtohotnih vinskih sort v Sloveniji.

Na Krasu vlada vino teran – iz grozdja refošk. Celoten okoliš ima značinost kraške planote, s tipično razgibanim površjem, veliko vrtačami in uvalami, pomeben vpliv na vino pa ima tudi značilna rdeča zemlja ali terra rossa.

Slovenska istra je najtoplejši okoliš v Sloveniji na katerega zelo vpliva Jadransko morje. Ima največ sončnih dni med slovenskimi okoliši v času vegetacije kar se tudi pozna na njihovih vinih.

Slovenija je zelo raznolika dežela in zato tudi ponuja zelo različna vina, katere je seveda vredno poizkusiti, ker definitvno se nekje skriva vino iz Slovenije, ki vam najbolje ustreza.